{"id":3939,"date":"2021-03-08T11:01:00","date_gmt":"2021-03-08T10:01:00","guid":{"rendered":"https:\/\/www.info.hazu.hr\/?post_type=clanovi&#038;p=3939"},"modified":"2023-09-06T10:41:28","modified_gmt":"2023-09-06T08:41:28","slug":"zlobec-ciril","status":"publish","type":"clanovi","link":"https:\/\/www.info.hazu.hr\/en\/clanovi\/zlobec-ciril\/","title":{"rendered":"Zlobec Ciril"},"content":{"rendered":"<p>\u010clanstvo u Akademiji:<\/p>\n<ul>\n<li>dopisni \u010dlan &#8211; Razred za knji\u017eevnost (17.05.1990. &#8211; 24.08.2018)<\/li>\n<\/ul>\n<hr \/>\n<p>Rojen 4. julija 1925 v kme\u010dki dru\u017eini v Ponikvah na Krasu, ki je vse do danes ostal ena osrednjih tem njegovega pesni\u0161tva, \u0161e posebej otro\u0161tvo.<\/p>\n<p>To otro\u0161tvo je po eni strani spro\u0161\u010deno in svobodno, po drugi pa tudi \u017ee zaznamovano s fa\u0161isti\u010dno okupacijo Primorske, torej italijanska \u0161ola, upiranje raznarodovalni politiki, s trinajstim letom prva pesem, ki jo je Zlobec napisal in ob\u010dutil tudi kot demonstracijo svoje pripadnosti slovenstvu.<\/p>\n<p>Osnovno \u0161olo je (najmlaj\u0161i izmed sedmero otrok) obiskoval v sosednji vasi, v Avberju, gimnazijo v malem semeni\u0161\u010du v Gorici in Kopru, od koder je bil l. 1941 izklju\u010den \u2013 ker so odkrili, da pi\u0161e pesmi v sloven\u0161\u010dini in da so nekatere med njimi celo ljubezensko obarvane. Prav ljubezen, erotika v naj\u0161ir\u0161em smislu, kot neposredna izpoved in kot filozofska metafora, je osrednje jedro vse poznej\u0161e Zlob\u010deve poezije.<\/p>\n<p>L. 1942 je postal aktivist OF, v za\u010detku naslednjega leta je bil nasilno mobiliziran v posebne bataljone (politi\u010dna konfinacija za mladoletne primorske Slovence), ob razpadu Italije septembra 1943 se je vrnil domov in se pridru\u017eil partizanom. Bil je borec, politdelegat, minerec, kurir, obve\u0161\u010devalec, ustanavljal je slovenske \u0161ole po Krasu, pou\u010deval, predaval na partizanski ljudski univerzi. Tudi ta vojna izku\u0161nja ni ostala brez sledu v njegovi poeziji in prozi.<\/p>\n<p>Po vojni je nadaljeval \u0161tudij v Ljubljani, diplomiral na slavistiki, se zaposlil kot novinar, deloval, zmerom v kulturnih uredni\u0161tvih, najprej pri Ljudski pravici, potem na radiu in televiziji in spet na radiu. Bil je dva mandata delegat slovenske skup\u0161\u010dine, dva mandata podpredsednik SZDL, prav tako dvakrat predsednik univerzitetnega sveta ljubljanske univerze, en mandat predsednik zveze pisateljev Jugoslavije, ve\u010d let predsednik zalo\u017eni\u0161kih svetov Lipe v Kopru in DZS. Med leti 1952\u201357 je skupaj z Jankom Kosom urejal literarno revijo Beseda, od l. 1969 pa je glavni in odgovorni urednik Sodobnosti.<\/p>\n<p>Na prvih ve\u010dstrankarskih volitvah l. 1990 je bil izvoljen v predsedstvo prve samostojne slovenske dr\u017eave.<\/p>\n<p>23. maja 1965 je bil izvoljen za izrednega, 18. maja 1989 pa za rednega \u010dlana SAZU. Je tudi dopisni \u010dlan Hrva\u0161ke akademije znanosti in umetnosti in redni \u010dlan Evropske akademije v Salzburgu. L. 1992 je bil prvi\u010d in 1996 ponovno izvoljen za podpredsednika SAZU.<\/p>\n<p>Prve pesmi je Zlobec objavil v partizanskem tisku, prvo zbirko\u00a0<em>Pesmi \u0161tirih<\/em>\u00a01953, skupaj s Kovi\u010dem, Menartom in Pav\u010dkom, sledile so zbirke:\u00a0<em>Pobeglo otro\u0161tvo\u00a0<\/em>(1957),\u00a0<em>Ljubezen\u00a0<\/em>(1958),\u00a0<em>Najina oaza\u00a0<\/em>(1964),\u00a0<em>Pesmi jeze in ljubezni\u00a0<\/em>(1968),\u00a0<em>\u010cudovita pustolov\u0161\u010dina<\/em>\u00a0(1971),\u00a0<em>Dve \u017ego\u010di sonci\u00a0<\/em>(1972),\u00a0<em>Vra\u010danja na Kras\u00a0<\/em>(1974),\u00a0<em>Kras\u00a0<\/em>(1976),\u00a0<em>Pesmi\u00a0<\/em>(1979),\u00a0<em>Glas\u00a0<\/em>(1980),\u00a0<em>Pesmi ljubezni\u00a0<\/em>(1982),\u00a0<em>Beseda\u00a0<\/em>(1985),\u00a0<em>Nove pesmi\u00a0<\/em>(1985),\u00a0<em>Rod\u00a0<\/em>(1988),\u00a0<em>Moja kratka ve\u010dnost<\/em>\u00a0(1989),\u00a0<em>Ljubezen dvoedina<\/em>\u00a0(1993),\u00a0<em>Stopnice k tebi\u00a0<\/em>(1995),<em>\u00a0Mojih sedemdeset<\/em>\u00a0(1995),\u00a0<em>Skoraj himna\u00a0<\/em>(1995),\u00a0<em>Ti-jaz-midva<\/em>\u00a0(1995).<\/p>\n<p>Zlobec je tudi avtor dveh romanov:\u00a0<em>Mo\u0161ka leta na\u0161ega otro\u0161tva\u00a0<\/em>(1962) in\u00a0<em>Moj brat svetnik\u00a0<\/em>(1970) ter petih knjig esejev in publicistike:\u00a0<em>Spomin je v\u010dasih mo\u010d in sre\u010da\u00a0<\/em>(1961),\u00a0<em>Poezija in politika\u00a0<\/em>(1975),\u00a0<em>Slovenska samobitnost in pisatelj\u00a0<\/em>(1986),\u00a0<em>Priznam, rekel sem<\/em>\u00a0(1988),\u00a0<em>Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko\u00a0<\/em>(1992).<\/p>\n<p>Zlobec tudi veliko prevaja, zlasti iz italijan\u0161\u010dine in srbohrva\u0161\u010dine (Dante, Leopardi, Carducci, Montale, Ungaretti, Quasimodo, antologija sodobne italijanske lirike, Davi\u010do, Popa, Mihali\u0107, Slavi\u010dek, M. Ale\u010dkovi\u0107, Podrimja, Romun A. S. Dojna\u0161, med prozaisti Moravia, Lampedusa, Sciascia, Malaparte in drugi, skupaj nad 30 knji\u017enih naslovov). Zlobec je uredil tudi 11 antologij slovenske in jugoslovanske poezije doma in v tujini.<\/p>\n<p>Osemnajst Zlob\u010devih knjig je prevedenih v tuje jezike, od tega 15 pesni\u0161kih zbirk. Bibliografija Zlob\u010devih del, izvirnih, prevedenih in prevodov, obsega 90 knji\u017enih enot.<\/p>\n<p>Ciril Zlobec je za svoje literarno delo prejel ve\u010d doma\u010dih in tujih literarnih nagrad, med njimi Pre\u0161ernovo, \u017dupan\u010di\u010devo in Kajuhovo nagrado ter mednarodne nagrade Eugenio Montale, Citt\u0155 dello Stretto, Carlo Betocchi \u2013 Citt\u0155 di Piombino in Giuseppe Acerbi. Je tudi prejemnik ve\u010d doma\u010dih in tujih dr\u017eavnih priznanj, med njimi zlatega znaka svobode in naslova komendnik Republike Italije.<\/p>\n<p>Ciril Zlobec sorazmerno veliko objavlja v tujini, poezijo in esejistiko, in je pogosto vabljen na \u0161tevilna pesni\u0161ka, splo\u0161no kulturna in druga mednarodna sre\u010danja.<\/p>\n","protected":false},"featured_media":0,"template":"","vrste_clanova":[96],"razredi":[87],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.info.hazu.hr\/en\/wp-json\/wp\/v2\/clanovi\/3939"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.info.hazu.hr\/en\/wp-json\/wp\/v2\/clanovi"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.info.hazu.hr\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/clanovi"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.info.hazu.hr\/en\/wp-json\/wp\/v2\/clanovi\/3939\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":36644,"href":"https:\/\/www.info.hazu.hr\/en\/wp-json\/wp\/v2\/clanovi\/3939\/revisions\/36644"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.info.hazu.hr\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3939"}],"wp:term":[{"taxonomy":"vrste_clanova","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.info.hazu.hr\/en\/wp-json\/wp\/v2\/vrste_clanova?post=3939"},{"taxonomy":"razredi","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.info.hazu.hr\/en\/wp-json\/wp\/v2\/razredi?post=3939"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}